8. junija, 2020
Namen raziskave in poročila »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050« (Photovoltaic Rooftop Potential in Slovenia by 2050) je ocena potenciala za proizvodnjo električne energije iz solarnih panelov montiranih na strehe obstoječih objektov (na primer hiš, stanovanjskih blokov, gospodarskih industrijskih in upravnih poslopij) ter degradiranih površin in tudi parkirišč do leta 2050.
Raziskava je bila izvedena v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 in zajema kritičen pregled literature na področju ocene potencialov fotovoltaičnih sistemov za več različnih držav, pri čemer je zajetih več različnih metodologij, posebna pozornost pa je namenjena pridobivanju ustreznih parametrov. Oboje je bilo uporabljeno za izračun tehničnih in ekonomskih potencialov za pridobivanje električne energije v Sloveniji tako iz strešnih elektrarn (pri čemer se je predpostavilo tudi možnost pokritja in izkoristka obstoječih parkirišč), kot tudi samostoječih elektrarn na degradiranih območjih. Za oceno je bil uporabljen agregiran pristop, ki je bil uporabljen tudi v številnih podobnih raziskavah. Uporabljen pristop je upošteval geografske razlike v Sloveniji (npr. glede osončenosti in urbanizacije), navedene pa so bile tudi nekatere ovire, kot so nepripravljenost omrežja na večje količine razpršene proizvodnje in problem presežka ponudbe oziroma shranjevanja električne energije (pojav račje-krivulje).
Ocenjen tehnični potencial v Sloveniji predstavlja skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji. Glede na podatke in upoštevanju investicijskih stroškov (med 820-960 EUR/kWel v letu 2020 in 595-700 EUR/kWel v letu 2070) so bili ocenjeni skupni referenčni stroški električne energije iz fotovoltaičnih panelov glede na površino streh stavb. Ti tako znašajo med 70 in 170 EUR/MWhel za leto 2020 in padejo na 40-105 EUR/MWhel do leta 2050. Izračunani skupni referenčni stroški električne energije za Slovenijo so primerljivi s cenami pridobljenimi za druge podobne države.
19. in 20. oktobra je v Bruslju potekal »kick off« (zagonski) sestanek novih LIFE upravičencev, katerega se je udeležila tudi ekipa projekta LIFE Podnebna pot 2050 in tako postala del LIFE družine.
Več o temV torek, 27.3.2018, je v prostorih Agencije RS za okolje potekala pripravljalna delavnica za Podnebno ogledalo 2018. Na njej smo po posameznih sektorjih predstavili rezultate, kako uspešni smo pri zmanjševanju emisij TGP oblikovali priporočila akterjem za izboljšave. Delavnice se je udeležilo več kot 70 udeležencev iz javnega sektorja, gospodarstva, nevladnih organizaciji in študentov.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 organiziramo 29.5.2018 delavnico »Potenciali za zmanjšanje emisij na področju e-mobilnosti,« katere namen je pregledati sedanje stanje na področju e-mobilnosti v Sloveniji in kakšni so pogledi in perspektive e-mobilnosti v prihodnosti.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 organiziramo delavnico »Projekcije BDP«, katere namen je seznanitev strokovne javnosti in ključnih deležnikov z razpoložljivimi projekcijami BDP za Slovenijo.
Več o temNa podlagi treh posvetov s strokovnjaki in v krogu zainteresiranih deležnikov, ki so jih izvedli Institut »Jožef Stefan« in zunanji partnerji projekta PIC in FOCUS v novembru in decembru 2021, so bila identificirana pričakovanja, usmeritve in priporočila za nadaljnjo razpravo in spremembe na področju podnebnega upravljanja.
Več o temAnalize potencialov so temelj za oblikovanje ukrepov in ciljev na podnebni poti. So izhodišče analize scenarijev za prehod v podnebno nevtralno družbo.
Več o temV petek, 15.6.2018, je na Institutu »Jožef Stefan« potekala podelitev nagrad avtorjem najboljših fotografij v natečaju Podnebna pot. Nagrajene fotografije so nakazale na posameznikova okoljska dejanja v gospodinjstvu, ponor toplogrednih emisij CO2 in plastiko kot pereč problem. Prvo nagrado, električno kolo, je prejel Sami Rahim, drugo je prejel Alen Hoheger, tretjo pa Tia Skok.
Več o temSlovenija mora, v skladu s Pariškim sporazumom in Uredbo o upravljanju Energetske unije (predlog), do leta 2020 pripraviti Dolgoročno strategijo za nizke emisije s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Voditelji držav EU so se obvezali, da bo EU kot celota do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80% do 95% glede na emisije leta 1990.
Več o tem5. marca 2019 je Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost, v okviru projekta LIFE Podnebna Pot 2050 izvedel tehnično delavnico »Izkoriščanje trde biomase v energetske namene in potenciali do 2050«, s katero smo želeli podrobneje osvetliti različne vidike izkoriščanja (trde) biomase v energetske namene, tako v gospodinjstvih kot v drugih sektorjih ter predstaviti izhodišča za […]
Več o temLetošnji dan Zemlje, ki ga obeležujemo danes, osvetljuje podnebne spremembe, je v znamenju podnebnih ukrepov. Ravno v tem času sodelavci projekta intenzivno preglejujemo izvajanje podnebnih ukrepov v letu 2019/2018 in potek emisij v letu 2018 in pripravljamo Podnebno ogledalo 2020, katerega predstavitev bo letos, zaradi pandemije zagotovo drugačna. Današnji dan Zemlje in obdobje COVID 19 […]
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 analiziramo potenciale ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izračun potencialov za pridobivanje električne energije v Sloveniji strešnih elektrarn in samostoječih elektrarn na degradiranih območjih je podrobno dokumentiran v poročilu »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050«.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 analiziramo potenciale izkoriščanja geotermalne energije. Izračun je pripravil Geološki zavod Republike Slovenije, kot zunanji izvajalec projekta, in je podrobno dokumentiran v poročilu »Analize potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050, za projekt LIFE ClimatePath2050 (LIFE 16 GIC/SI/000043)«. Namen raziskave in poročila je ocena ekonomskega in tehničnega potenciala ločeno za območja z vodonosniki in območja brez vodonosnikov.
Več o temV njem smo analizirali izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v letu 2019.
Več o temSlovenija svoje obveznosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov trenutno sicer izpolnjuje, vendar pa to za doseganje ambicioznega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne bo zadostovalo.
Več o temSlovenija je tako zaradi svoje geografske lege kot tudi načina poselitve transportno zelo intenzivna država. K avtomobilizaciji pa je še dodatno prispeval predvsem avtomobilsko usmerjen razvoj prometa v zadnjih 50 in več letih.
Več o temV projektu LIFE Podnebna Pot 2050 se veliko ukvarjamo s spremljanjem izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji so še posebej pereči izpusti iz prometa, ki se tudi zaradi tranzitnega prometa, še vedno povečujejo.
Več o temCilj preprečiti oziroma v kar največji meri omejiti posledice podnebnih sprememb je v nacionalno zakonodajo že vključen, vendar pa to zaradi kompleksnosti področja zmanjševanja emisij TGP, ki vključuje številne ukrepe in organe, brez resnega, sistemsko naravnanega ukrepanja pristojnih institucij, ne bo dovolj.
Več o temEnergetska prenova stavb ožjega javnega sektorja bi morala biti zgled za dolgoročne energetsko učinkovite prenove, saj gre za naložbe z dolgo življenjsko dobo, ki vplivajo tudi na doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050, projekti pa imajo tudi multiplikativne učinke na gospodarstvo, pa vendar država pri prenovi svojih stavb za cilji zelo zaostaja.
Več o temNapredek zelene javnofinančne reforme (ZeFRJ) je zaenkrat omejen, uvedeni ukrepi, dajatev na emisije CO2, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevka za URE in OVE ter Sklad za podnebne spremembe, pa pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) do sedaj še niso bili zelo učinkoviti.
Več o temV središče smo tokrat postavili zeleno javnofinančno reformo, energetsko prenovo stavb ožjega javnega sektorja in organiziranost za izvajanje podnebne politike. To so tudi tri kritične točke Slovenije na poti k izpolnjevanju načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Več o temV sredo, 3.3.2021, smo pretežno za predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili analitične podlage oz. rezultate analize scenarijev zmanjševanja emisij TGP do leta 2050 in njihove učinke za sektorja kmetijstvo in LULUCF. Gradiva, predstavitev iz dogodka, pripenjamo spodaj: PredstavitevStrokovnihPodlag_MKGP-za splet LIFE ClimatePath2050_LULUCF Mali Scenariji kmetijstvo marec 2021-Verbič Predstavitev strokovnih podlag MKGP 3.3. Vabilo
Več o temCenter za energetsko učinkovitost “Instituta Jožef Stefan” pripravlja posvet »Orodja v podporo načrtovanju v občinah«, ki bo v petek, 23. 4. 2021, od 10:00 do 12:00 v spletni obliki.
Več o temV okviru projekta LIFE podnebna pot 2050 smo pripravili projekcije emisij toplogrednih plinov za Slovenijo do leta 2050. Sistematično smo raziskali, kako lahko vplivamo na prihodnje emisije. Vrsto kompleksnih dejavnikov smo združili v pregledne scenarije. Upoštevali smo sedanje stanje (npr. stavbnega fonda), možne ukrepe (npr. celovite energetske prenove stavb, zamenjavo fosilnih z obnovljivimi viri energije) […]
Več o temV četrtek, 15.4.2021, smo preko spleta organizirali posvet Predstavitev analize scenarijev zmanjševanja emisij TGP do leta 2050-promet. Kot izhaja že iz samega naslova smo se na tokratnem dogodku posvetili sektorju prometa in podrobneje predstavili predspotavke v strokovnih podlagah, osvetlili pa smo tudi, kaj za sektor prometa pomenijo novi ostrejši cilji zmanjševanja emisij TGP do leta 2030 in tudi vpliv Covid19 na izpuste iz prometa.
Več o temV petek, 23. 4. 2021, smo pretežno za predstavnike lokalnih skupnosti, lokalnih energetskih in regionalnih razvojnih agencij, energetskih podjetij in ministrstev predstavili orodja v podporo načrtovanju v občinah, ki smo jih pripravili v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Gradiva, predstavitve iz dogodka, si lahko ogledate pod povezavami spodaj.
Več o tem9.6. 2021 je na IJS potekala predstavitev strokovnih podlag za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050. Namenjena je bila širši javnosti in je potekala spletno- preko platforme ZOOM, v živo pa je bila predvajanja tudi na Youtube kanalu.
Več o temNa Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije letos pripravljamo že četrto Podnebno ogledalo, dokument, ki je namenjen spremljanju izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto.
Več o temV sredo, 15. 9. 2021, je potekal posvet o modelih in metodah za projekcije emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Dogodek je potekal hibridno – preko platforme ZOOM in v živo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Več o temDr. Gašper Stegnar je na 4. Mednarodnem znanstvenem simpoziju ICOMOS Slovenija 17. septembra predstavil študijo primera v Sloveniji z naslovom “Uravnoteženje vlaganj v ukrepe za doseganje energetske učinkovitosti z varstvom stavb kulturne dediščine v luči globalnega segrevanja”.
Več o temRezultate projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki se končuje decembra 2021, smo povzeli tudi v videu z naslovom »Naš cilj je podnebna nevtralnost«.
Več o temV petek 10. 12. 2021 med 9. in 11. uro je potekal spletni strokovni posvet z razpravo o izzivih in strateških usmeritvah sektorja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji.
Več o temV treh dneh mednarodne konference LIFE CLimatePath2050 “Oblikovanje poti proti podnebni nevtralnosti” smo poslušali zanimiva predavanja strokovnjakov iz vse Evrope. Tu lahko dostopate do konferenčnih posnetkov in predstavitev.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 smo organizirali delavnico za strokovno javnost o projekcijah prometa (in s tem emisij) v Sloveniji do leta 2050.
Več o temPosvet o strokovnih podlagah s področja energetske revščine je bil v četrtek, 2. 12. 2021, od 9.30 do 12.00 na platformi Zoom.
Več o temSpletni seminar je potekal v ponedeljek 29.11.2021 med 10.00 in 12.00.
Več o temPripravili smo končno poročilo za širšo javnost o rezultatih in koristih projekta, ki je dostopno na povezavi spodaj. V njem povzemamo rezultate in koristi projekta.
Več o temPodnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto, pripravljamo letos že peto leto zapored.
Več o temNa Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije letos pripravljamo že peto Podnebno ogledalo, dokument, ki je namenjen spremljanju izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto.
Več o temV torek, 17. maja 2022, je v veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« potekala pripravljalna delavnica za Podnebno ogledalo 2022. V njenem okviru so bile predstavljene aktualne informacije o doseganju ciljev na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v letu 2020, ter glavne ugotovitve o izvajanju podnebnih ukrepov po različnih področjih v sektorju neETS v letu 2021, čas pa je bil namenjen tudi razpravi o glavnih poudarkih in priporočilih tokratnega ogledala. Hvala vsem udeleženim za aktivno sodelovanje in živahne razprave! Predstavitve so dostopne preko povezav v naslovih predavanj.
Več o temPospešitev izvajanja ukrepov, usklajeno podnebno upravljanje in dostop do energetske učinkovitosti za vse prebivalce so za doseganje energetsko podnebnih ciljev in ekonomsko vzdržen zeleni prehod ključni, ugotavlja Podnebno ogledalo 2022.
Več o temVabimo vas, da se nam pridružite na štirih delavnicah, v okviru katerih bomo 3. oz. 10. oktobra 2023 predstavili stanje in trende ter uporabo kazalcev na štirih področjih (zelena gospodarska rast, kmetijstvo in gozdarstvo, stavbe in promet) zmanjševanja rabe energije in izpustov toplogrednih plinov (TGP).
Več o temV torek, 3. oktobra 2023, sta v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo potekali prvi dve delavnici iz sklopa delavnic Kazalci Podnebno ogledalo, in sicer za področji zelena gospodarska rast ter kmetijstvo in raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF).
Več o temZa lokalne skupnosti smo pripravili posebno poročilo s povzetkom analize potencialov.
Več o temV torek, 10. oktobra 2023, sta v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo potekali še dve delavnici iz sklopa delavnic Kazalci Podnebno ogledalo, in sicer za področji stavb in prometa.
Več o temIzdelali smo orodje Preglednik za lokalne skupnosti s potenciali in projekcijami zmanjšanja emisij v stavbah in vozilih, prikazanimi po občinah.
Več o temModeli in metode, ki smo jih v projektu razvili in nadgradili, so trden metodološki okvir za analize scenarijev energetske in podnebne politike ter tudi za politike na področju zmanjševanja emisij onesnaževal zraka. Za vrednotenje in primerjavo možnih podnebnih poti uporabljamo sklop povezanih modelov.
Več o tem