O projektu

Slovenija se je kot članica EU obvezala, da bo sledila zavezam iz pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov (TGP) zadržala dvig globalne temperature občutno pod 2°C ter si prizadevala, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C glede na preindustrijsko dobo.

Projekt LIFE Podnebna pot 2050 je namenjen spremljanju napredka in načrtovanju podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Projekt gradi na razvoju in dopolnitvi obstoječega sistema za pripravo projekcij in spremljanju izvajanja ukrepov.

Ciljev projekta je več in so doseženi:

• zdelati projekcije emisij TGP do 2050 in oceno učinkov za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije
• nadgraditi sistem spremljanja izvajanja za vodenje podnebne politike in povečati dostopnosti analiz za nadgradnjo ukrepov
• preko vzajemnega dela z odločevalci zagotavljati širšo, boljšo in lažjo uporabo analiz pri odločanju za načrtovanje podnebnih aktivnosti, spremljanju izvajanja in
• prenesti izbrane rezultate na lokalno raven.

V okviru projekta so bile pripravljene analize in projekcije zmanjšanja emisij TGP, ki so bile uporabljene kot strokovne podlage za pripravo več uradnih dokumentov:

• Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050
• Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije
• Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050

v pripravi pa je na istih strokovnih podlagah temelječ:

• Nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka.

Proučeni so bili različni scenariji zmanjšanja emisij za doseganje cilja podnebne nevtralosti, ki so bilo ovrednoteni tudi z vidika širših ekonomskih in drugih koristi. Ključni rezultati analize scenarijev so:

• da si Slovenija lahko zastavi za cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 in
• da do cilja vodi več scenarijev
• podnebno nevtralnost je mogoče doseči ob spoštovanju sektorskih in drugih pomembnih kriterijev, kot so zanesljivost oskrbe, konkurenčnost, prehranska varnost idr.

Strokovne podlage so tudi pokazale, katere vse pomembne odločitve bo potrebno sprejeti na poti do cilja – izbira energetske mešanice, obvladovanje obsega prometa idr. Poznavanje dejavnikov prihodnjih emisij je zelo važno tudi za razpravo o zaostrovanju srednjeročnih ciljev in ambicij.

V sklopu projekta so izšla tri letna »Podnebna ogledala« in sicer v letih 2018, 2019 in 2020, ki so osrednji nacionalni pregled spremljanja podnebnih aktivnosti. Z vključevanjem deležnikov v proces priprave dokumenta se je vzpostavljal sistem, ki izvajanje ukrepov s spremljanjem smiselno zaokrožuje v stalni krog izboljšav (načrtuj – izvedi – preveri – ukrepaj). Podnebno ogledalo uporablja veliko zelo različnih institucij pri poročanju, pri razvojnih izhodiščih, za izboljšnje ukrepov in pri utemeljevanju svojih pobud ter stališč.

Za občine je vzpostavljen lokalni semafor podnebnih aktivnosti, spletna aplikacija za spremljanje izvajanja in prikazovanje napredka ukrepov na lokalni ravni. S sistemom indikatorjev zagotavlja primerljivost med posameznimi občinami. Aplikacija je v pomoč pri spremljanju začrtanih podnebnih politik in doseganju zastavljenih ciljev, služi pa tudi kot podlaga za izmenjavo idej in izkušenj z drugimi občinami, ki se bodo izkazale z dobrimi rezultati na posameznih področjih.

Predpostavkam in rezultatom analiz smo se posvetili na več kot 35 dogodkih. V času izvajanja projekta so bile v projektne aktivnosti vključene vsi ključni deležniki, med njimi vse institucije, pristojne za izvajanje podnebnih ukrepov v Sloveniji.

Vrednost projekta: 1.722.795 €

Prispevek Evropske komisije: 1.029.175 €

Začetek projekta: 15. 6. 2017

Zaključek projeta: projekt je podaljšan do 14. 12.  2021