Projekt LIFE Podnebna pot 2050 podpira izvajanje Pariškega sporazuma v Sloveniji.
Nov sistem v podporo odločanju pomaga odgovornim v Sloveniji izpolniti cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zastavljene v Pariškem sporazumu. Podpira načrtovanje prihodnjih ukrepov in ciljev za Slovenijo in za lokalne skupnosti.
Aktivnosti C1-C3 so namenjene pripravi podlag za Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050 (DPSS).
Analizirani so tehnični, ekonomski in dosegljivi potenciali ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih na področju stavb, energetike, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Posebej so izpostavljene nove tehnologije, ki bodo pomembno krojile nove trende, kot so elektromobilnost, shranjevanje energije idr. Organizirane so bile tehnične delavnice za osvetlitev temeljnih razvojnih vprašanj na podnebni poti.
Rezultati s področja mobilnosti in stavb so povzeti za lokalne skupnosti.
Izdelana in nadgrajena so bila orodja, ki omogočajo celovito oceniti učinke različnih scenarijev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Pripravljeni so modeli za projekcije emisij TGP in ocene vpliva na sektorske cilje za vse sektorje. Povezani so energetski in makroekonomski modeli. Izdelan je nov model za sektor raba tal in spremembe rabe tal.
Rezultati s področja mobilnosti in stavb so združeni v »Orodje za lokalno načrtovanje«.
Izdelali smo projekcije o možnih podnebnih poteh Slovenije in ocenili učinke, da bo odločanje za najbolj smiselno pot lažje. Pomembnejše faze analize so:
V projektu LIFE Podnebna pot 2050 tudi ugotavljamo, kako uspešni smo v Sloveniji pri blaženju podnebnih sprememb, in ali sredstva za to uporabljamo učinkovito.
Izdelana so bila tri letna podnebna ogledala. Z njimi spremljamo izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v Sloveniji in vsebujejo:
Vzpostavljen je tudi lokalni semafor podnebnih aktivnosti, ki je v pomoč pri spremljanju napredka občin pri izvajanju ukrepov in doseganju zastavljenih ciljev, hkrati pa bo tudi podlaga za izmenjavo idej in medsebojno spodbujanje občin pri izvajanju podnebnih aktivnosti in spremljanju ukrepov. Organizirali smo tudi posebne dogodke za občine v letih 2018, 2019, 2020 in 2021.
Izvajajo se tudi posebne naloge za nadgradnjo obstoječega sistema spremljanja izvajanja, za izboljšanje metodologije spremljanja in zmanjševanje administrativnega bremena.
Potekala sta dva procesa za povezovanja analitičnega dela in odločanja.
1. Proces Podnebna pot je proces v podporo načrtovanju novih ciljev in poti do ciljev bo primarno namenjen interakciji med analizo v projektu (aktivnost C3) in pripravo Dolgoročne strategije za nizke emisij za prihodnjih petdeset let. Proces je odprt za vse deležnike in po potekal v naslednjih fazah: obravnava potencialov, oblikovanje scenarijev in obravnava rezultatov projekta.
Organiziranih je bila vrsta sektorskih in plenarnih dogodkov za obravnavo ključnih vprašanj podnebne pot. V interakciji s pripravo analize so bile teme obravnavane v treh vsebinskih sklopih: potenciali za zmanjšanje emisij TGP, zasnova primerjave scenarijev in rezultati analize.
2. Proces Podnebno ogledalo podpira spremljanje izvajanja sedanjih ukrepov in je namenjen izboljšanju izvajanja, da bi zastavljene cilje dosegli.
Vsako leto, z izjemo leta 2020, so bili organizirani posebeni predstavitveni dogodki ob izidu podnebnega ogledala in pred tem pripravljalne delavnice, vsi odprti za širok krog deležnikov. V letu 2020 je posvetovanje z deležniki potekalo spletno.
Podnebna pot
V letu 2018 smo izvedli tudi raziskavo o kadrovskih kapactitetah in odgovornostih za izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij TGP.
Rezultati projekta so bili že v času izvajanja projekta uporabljeni pri novih odločitvah oz. pobudah in sicer:
V kolikor bodo te odločitve, ki bodo uporabile rezultate projekta tudi izvedene, bo projekt prispeval k zmanjševanju emisij TGP in sočasno tudi k zmanjšanju emisij onesnaževal zraka (NOX, SO2, NOx, NMVOC, NH3, PM 2.5).
Pričakovani družbeni učinki. Pričakujemo tudi, da bo projekt posredno pozitivno vplival na izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in zaposlenost. Projekt bo zagotovil informacije in s tem omogočil, da bodo odločevalci pri pripravi podnebne politike in sektorskih politik sočasno z okoljskimi cilji upoštevali tudi družbeno ekonomske cilje, zlasti cilje izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva in povečanja zaposlenosti.
Pričakuje se tudi indirekten vpliv na stroške bivanja, ustreznost bivalnega okolja, indirektni učinki na zdravje, in enakopravno porazdelitev koristi blaženja podnebnih sprememb med prebivalstvom, ki bo dosežen s tem, da bo projekt zagotovil informacije, ki bodo omogočile odločevalcem, da zasledujejo navedene cilje pri podnebnem upravljanju.
Tako bo projekt omogočil več sinergij med podnebnim upravljanjem in drugimi politikami.
Poleg komunikacijskih procesov namenjenih neposredni podpori pri odločanju vsem deležnikom, ki jih izvajamo v okviru aktivnosti C5, so rezultate širimo še po drugih poteh.
Za strokovno javnost:
Naše delo odmeva v širšem javnem prostoru: