The post Končno poročilo: Preglednik – Orodje v pomoč pri načrtovanju blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni z navodili appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Modeli in njihov razvoj so opisani v Poročilu C2.1: Dokumentacija metod in modelov za analizo scenarijev strategije za blaženje podnebnih sprememb do sredine stoletja, ki je sestavljeno iz več delov, in sicer:

• Zvezek 1: Metode in modeli za scenarijsko analizo – povzetek zgoščeno podaja vsebine štirih poročil;
• Zvezek 2: Sektorski energetski modeli, vključuje podrobne informacije o sektorskih modelih, ki se uporabljajo za analizo scenarijev blaženja podnebnih sprememb za področje energetike. Poročilo pojasnjuje splošni pristop in predstavlja modele končne rabe energije in oskrbe z energijo, vključno z gospodinjstvi, storitvenimi dejavnostmi in kmetijstvom, rabo energije v prometu in industriji, modele za analizo širitev sistemov daljinskega ogrevanja in večsektorskih učinkov razvoja vpliva SPTE in model za optimizacijo širitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na prenosnem omrežju ter razpršene proizvodnje električne energije;
• Zvezek 3: Model LULUCF, vključuje podrobne informacije o modelu ogljičnega proračuna (CBM-CFS3), ki se uporablja za simulacijo dinamike zalog ogljika v gozdovih ob upoštevanju različnih predpostavk, kot so načini gospodarjenja z gozdovi, spremembe rabe zemljišč, pojavi naravnih motenj in sečnja lesa;
• Zvezek 4: Drugi IPCC sektorji, kmetijstvo, procesne emisije in odpadki, vključuje informacije o modelih, ki se uporabljajo za analize kmetijskega sektorja, procesnih emisij in odpadkov (sektorji definirani v skladu z IPCC metodologijo za evidence emisij);
• Zvezek 5: Makroekonomski model, vključuje podrobnejše informacije o novo razvitem večsektorskem modelu splošnega ravnovesja (CGE) slovenskega gospodarstva (GreenMod Slovenija), ki je bil razvit in uporabljen posebej za analizo energetskih in okoljskih vprašanj in ki uporablja rezultate modelov energetskega sektorja.

The post Končno poročilo: Metode in modeli za analizo strateških scenarijev blaženja podnebnih sprememb do sredine stoletja appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Prvo poglavje vključuje povzetek analize potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah (povzetek Zvezka 2, Poročila C1.1). Podani so primeri potenciala za učinkovito rabo energije v stanovanjskem sektorju za pet največjih občin Za ocene za vse slovenske občine in za vse druge skupine stavb si oglejte orodje Preglednik. Razložene so tudi uporabljene predpostavke pri izračunu prihrankov energije po ukrepih in glede na tipologijo stavb ter ekonomske predpostavke. Predstavljeni so tudi rezultati analize finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvedbo ukrepov (povzetek Zvezka 8, Poročila C1.1).

Drugo poglavje predstavlja potencial na področju obnovljivih virih energije in sicer izkoriščanja sončne energije na strehah objektov (povzetek Zvezka 5b, Poročila C1.1), plitve geotermalne energije (povzetek Zvezka 5a, Poročila C1.1) in vetrne energije (povzetek poglavja iz Zvezka 5, Poročila C1.1).

Pregled potenciala v sistemih daljinskega ogrevanje, (naslanja se zlasti na Zvezke 2, 4 in 5 Poročila C1.1 ter rezultate analize potencialov s področja ogrevanja in hlajenja[1]) vsebuje informacije o gostoti potreb po toploti, potencialu za širitev sistemov daljinskega ogrevanja, in sicer novih in obstoječih, potencialu za izkoriščanja odvečne toplote v industriji ter informacijo o toplotni karti Slovenije. Za podrobne rezultate po občinah glede širitev sistemov daljinskega ogrevanja po občinah si oglejte orodje Preglednik.

[1]      Celovita ocena možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, IJS, 2021 (sloni tudi na rezultatih projekta LIFE ClimatePath2050)

The post Končno poročilo: Povzetek analize potencialov zmanjšanja rabe energije in emisij TGP za lokalne skupnosti appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Ocenjeni potenciali so temelj za graditev modelov in analiz scenarijev, s katerimi ocenjujemo učinke različnih naborov ukrepov na zmanjšanje emisij TGP ter druge zastavljene cilje (na kakovost zraka, energetsko zanesljivost, ekonomske in makroekonomske učinke idr.). Potenciali, modeli in analize scenarijev so bili uporabljeni kot podlage za strateško odločanje in pripravo Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (DPSS), Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050, Operativnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (OP NOZ) in druge.

V Poročilu C1.1, Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi so dokumentirane analize potencialov po zvezkih po vsebinskih sklopih:

• Zvezek 0, Povzetek za odločanje, kjer so izpostavljeni glavni rezultati analize potencialov;
• Zvezek 1, Vloga novih tehnologij in goriv ter njihova perspektiva po sektorjih, v katerem so pregledno predstavljene tehnologije, za katere se na podlagi inženirske ocene pričakuje, da bodo do leta 2050 lahko pomembno prispevale k zmanjšanju emisij TGP. Pregled obravnava: shranjevanje energije (toplotne in električne), vpliv shranjevanja energije na razvoj drugih tehnologij (OVE idr.), gorivne celice, toplotne črpalke in izkoriščanje odvečne toplote, vozila na električne in alternativne pogone (vodikove, plinske in druge), rešitve na področjih pametnih omrežij in snovne učinkovitosti ter pričakovan razvoj tehnologij v kmetijstvu;
• Zvezek 2, Stavbe, v katerem so celovito prikazani potenciali za zmanjšanje emisij TGP na področju stavb. Predstavljene so tehnologije in rešitve na ovoju stavb, v sistemih v stavbah, prezračevanju, gospodinjskih aparatih in povzetek analize razsvetljave (celotna analiza je v Zvezku 7)[1]. Sledita dve posebni temi: analiza potencialov za zmanjšanje emisij TGP v stavbah kulturne dediščine in povzetek analize finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvedbo ukrepov (celotna analiza je v Zvezku 8). Četrto poglavje predstavlja tipologijo stavb, ki je osnova za izgradnjo modelov in nadaljnjih analiz ukrepov in njihovih scenarijev, peto poglavje pa oceno tehničnega in ekonomskega potenciala na področju stavb;
• Zvezek 3, Promet, v katerem so celovito prikazani potenciali za zmanjšanje emisij TGP v sektorju promet. Vključuje poglavja: o ukrepih za zmanjšanje emisij TGP v prometu; o dejavnikih, ki vplivajo na prometno delo; sledi poglavje z analizo novih tehnologij in storitev ter osnovami za ocenjevanje njihovega vpliva na prometno delo (zmanjšanja emisij ter drugih koristi in vplivov) ter obširni poglavji o e-mobilnost in o alternativnih gorivih v prometu;
• Zvezek 4, Industrija, vključuje celovit prikaz potencialov za zmanjšane emisij TGP v sektorju industrija. Zvezek povzema pregled tehnologij po panogah in horizontalnih tehnologij, med drugimi tehnologij za izkoriščanje odvečne toplote in obnovljivih virov energije. Podani so rezultati ankete o porabi energije v industriji, ocena tehničnega potenciala za zmanjšanje emisij TGP v energetsko intenzivnih dejavnostih in za horizontalne tehnologije. Predstavljena so tudi izhodišča za analizo potenciala za zmanjšanje emisij TGP z ukrepi na področju snovne učinkovitosti v industriji;
• Zvezek 5, Transformacije, vključuje celovit prikaz potencialov za zmanjšanje emisij TGP v sektorju transformacij. Obravnava tehnične in ekonomske potenciale za hidroelektrarne, sončne elektrarne, jedrske elektrarne, tehnološki in gorivni prehod (technology switch), zajem in shranjevanje ogljika, soproizvodnjo toplote in električne energije, male hidroelektrarne, fleksibilne tehnologije (smart flex technology), vetrne elektrarne na kopnem, napredna (pametna) omrežja, geotermalne elektrarne in koncentratorske sončne elektrarne. Področje shranjevanja električne energije je v celoti, vključno s potenciali za prodor zrelih tehnologij, obravnavano v Zvezku 1;
• Za področje transformacij so izdelane še tri posebne analize potencialov:
  • Zvezek 5a, Analiza potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050, ki vključuje ekonomske vidike izkoriščanja geotermalne energije, dejavnike in omejitve njenega izkoriščanja, pripravo koncepta in modela za izračun potenciala, izračun na primeru Maribora in analizo potenciala za gosto poseljena območja za celotno Slovenijo;
  • Zvezek 5b, Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, obsega celovit prikaz potencialov na področju zmanjševanja emisij TGP s pridobivanjem električne energije v Sloveniji iz strešnih elektrarn in samostoječih elektrarn na degradiranih območjih. Analiza vključuje podatke o osončenju, površinah, klimatskih pogojih, degradaciji tehnologije z leti, razvoju tehnologij, možnih izkoristkih površin, ovirah, glede omrežja in povpraševanja oz. možnosti shranjevanja energije, ekonomske parametre za oceno potenciala, ter oceno tehničnega in ekonomskega potenciala za Slovenijo;
  • Zvezek 5c, Študija orientacij streh obstoječega stavbnega fonda v Sloveniji, ki pomeni nadgradnjo analize potenciala sončnih elektrarn (iz Zvezka 5b) z natančnejšo analizo orientacije streh v Sloveniji na podlagi katastra stavb in aerolaserskega skeniranja, izračune ter rezultate izračunanih segmentov po razredih nagibov in orientacije streh;
• Zvezek 6, Ostali sektorji – LULUCF, kjer je celovito prikazano stanje na področju zmanjševanja emisij TGP in povečevanja ponorov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Podani so ukrepi in tehnični potencial na gozdnih, kmetijskih in drugih zemljiščih ter tudi izhodišča za vrednotenje ekonomskega potenciala;
• Zvezek 7, Analiza – razsvetljava v Sloveniji do leta 2050, v kateri so predstavljene perspektive na področju razvoja tehnologij razsvetljave in njihove uporabe v gospodinjstvih, industriji in stavbah storitvenega sektorja ter zunanje razsvetljave;
• Zvezek 8, Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije, podaja in dokumentira analizo. Rezultati vključujejo: značilnosti gospodinjstev, ki so izvedla posamezne investicije za učinkovito rabo energije s spodbudami Eko sklada, glede njihove opremljenosti in glede na sposobnosti za financiranje potrebnega obsega investicij;
• Part 9. Financiranje prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji – ključni izzivi in strateške usmeritve. Dodatna analiza, podaja pregled izzivov na področju financiranja in osvetljuje: sedanjo strukturo javnega financiranja z vidikov, pomembnih za podnebje, naložbe v nizkoogljične možnosti, institucionalno ureditev, povezano z upravljanjem javnih podnebnih financ, ureditev finančnega sektorja, vprašanja distribucije učinkov podnebnega prehoda in njihove sprejemljivosti.

[1]      Horizontalna analiza tehnologij za področje razsvetljave za več sektorjev je podana v Poročilu C1.1, Zvezku 7.

The post Končno poročilo: Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Delavnica III: Stavbe

• Doseganje nacionalnih ciljev, Ana Marija Udovič, IJS-CEU
• Kazalci Podnebnega ogledala za stavbe – trenutno stanje in možnosti za njihovo uporabo, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU
• Novi cilji, novi kazalci – predlogi novih kazalcev za spremljanje doseganja ciljev in izvajanje ukrepov do leta 2030, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU

Delavnica IV: Promet

• Doseganje nacionalnih ciljev, dr. Marko Kovač, IJS-CEU
• Kazalci Podnebnega ogledala za promet – trenutno stanje in možnosti za njihovo uporabo, Matjaž Česen, IJS-CEU
• Novi cilji, novi kazalci – predlogi novih kazalcev za spremljanje doseganja ciljev in izvajanje ukrepov do leta 2030, Matjaž Česen, IJS-CEU

The post Na voljo so predstavitve delavnic za stavbe in promet iz sklopa delavnic Kazalci Podnebno ogledalo appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

• Doseganje nacionalnih ciljev, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU

Delavnica I: Zelena gospodarska rast

• Kazalci Podnebnega ogledala za zeleno gospodarsko rast – trenutno stanje in možnosti za njihovo uporabo, Tadeja Janša, IJS-CEU
• Novi cilji, novi kazalci – predlogi novih kazalcev za spremljanje doseganja ciljev in izvajanje ukrepov do leta 2030, Tadeja Janša, IJS-CEU

Delavnica II: Kmetijstvo in gozdarstvo

• Kazalci Podnebnega ogledala za kmetijstvo – trenutno stanje in možnosti za njihovo uporabo, dr. Jože Verbič, KIS
• Kazalci Podnebnega ogledala za gozdarstvo – trenutno stanje in možnosti za njihovo uporabo, dr. Boštjan Mali, GIS
• Novi cilji, novi kazalci – predlogi novih kazalcev za spremljanje doseganja ciljev in izvajanje ukrepov do leta 2030, dr. Jože Verbič, KIS
• Novi cilji, novi kazalci – predlogi novih kazalcev za spremljanje doseganja ciljev in izvajanje ukrepov do leta 2030, dr. Boštjan Mali, GIS

The post Objavljene so predstavitve prvih dveh delavnic iz sklopa delavnic Kazalci Podnebno ogledalo appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Kazalci Podnebno ogledalo so namenjeni spremljanju doseganja ciljev in učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje izpustov TGP, rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Prvotno so bili razviti za spremljanje izvajanja Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), kasneje pa so bili dodatno nadgrajeni in posodobljeni v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Njihova letošnja priprava poteka po naročilu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Agencije RS za okolje, pri njej pa sodelujemo Institut »Jožef Stefan« − Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS).

Prijavnica na delavnici v torek, 3. oktobra 2023, rok za prijave je petek, 29. september 2023: https://forms.gle/1Rj8X6odaj3Mb5fz7

• Delavnica I: Zelena gospodarska rast (9.00-11.30), vabilo in program: Vabilo_delavnica_KazalciPO_Zelena-gospodarska-rast
• Delavnica II: Kmetijstvo in gozdarstvo (12.30-15.00), vabilo in program: Vabilo_delavnica_KazalciPO_Kmetijstvo-in-gozdarstvo

Prijavnica na dogodek v torek, 10. oktobra 2023, rok za prijave je petek, 6. oktober 2023: https://forms.gle/ArQXAjxUp5Daqffy8

• Delavnica III: Stavbe (9.00-11.30), vabilo in program: Vabilo_delavnica_KazalciPO_Stavbe
• Delavnica IV: Promet (12.30-15.00), vabilo in program: Vabilo_delavnica_KazalciPO_Promet

Prijava na delavnice je obvezna, saj drugače vstop v stavbo ARSO ni možen. Udeležite se lahko ene ali več delavnic.

Kosilo: Udeleženci delavnic ste lepo vabljeni, da se udeležite tudi kosila, ki je namenjeno druženju. Vljudno vas prosimo, da nam omogočite trajnostno ravnanje s hrano in ob prijavi označite, če se boste brezplačnega kosila udeležili.

Lokacija dogodka: velika sejna soba MOPE, Vojkova 1a, 1000 Ljubljana

Prihod na lokacijo: Vljudno vas vabimo, da na delavnico pridete z uporabo katerega od trajnostnih načinov transporta: peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.

• Bicike(LJ): od lokacije dogodka 6 min (peš) oddaljeni postajališči Bicike(LJ) na Topniška ulica 52 in Dunajska cesta 50

Več o lokacijah postajališč Bicike(LJ).

• Javni potniški promet: od lokacije dogodka 1 min (peš) oddaljeno postajališče Kržičeva (https://goo.gl/maps/ZQ9wPjHS4zv7Tn4j6), kjer ustavljajo avtobusi s številko 13, 20 in 20Z.

Več o linijah in postajališčih LPP.

• Seznam P+R lokacij: https://www.lpp.si/uporabne-informacije-za-potnike/p-r-parkiraj-se-pelji-z-avtobusom

Dodatne informacije: barbara.visocnik@ijs.si in ana.marija.udovic@ijs.si.

The post [VABILO] Kazalci Podnebno ogledalo – kje smo in kako naprej – 3. in 10. oktober 2023 appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Cilji za leto 2030 so v primerjavi s cilji za leto 2020 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. To izhaja iz sprejetih odločitev EU, skladnih s Pariškim sporazumom (Pripravljeni na 55), in najnovejših, usmerjenih v reševanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv (REPowerEU). Za njihovo doseganje bo treba pospešiti izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov. Ob tem moramo na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost in dostop do nje zagotoviti tudi ranljivim skupinam prebivalstva.

Podnebno ogledalo 2022 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce. Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2022 pa smo na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravili v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor. Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, so v celoti dostopni na spletni strani ARSO.

Emisije neETS po sektorjih v obdobju 2005−2020

The post Podnebno ogledalo 2022 poudarja: »Potrebujemo pospešeno izvajanje ukrepov in energetsko učinkovitost za vse!« appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

• Ukrepi v kmetijstvu, Jože Verbič, KIS
• Ukrepi v gozdarstvu, Boštjan Mali, GIS

Sklop 2:

• Doseganje nacionalnih ciljev, Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU
• Poročanje za nacionalni energetski in podnebni načrt, Danijel Crnčec, MzI
• Financiranje, zelena rast gospodarstva in drugi večsektorski ukrepi,
  Tadeja Janša, Katarina Trstenjak, obe IJS- CEU

Sklop 3:

• Ukrepi v stavbah, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU
• Ukrepi v industriji in pri oskrbi z energijo, Matevž Pušnik, mag. Jure Čižman, oba IJS-CEU
• Ukrepi v prometu (prvi del, drugi del), Marko Đorić, IJS-CEU, Lea Rikato Ružić, PNZ

The post Objavljene so predstavitve s pripravljalne delavnice za Podnebno ogledalo 2022 appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Tudi letos vas vabimo, da preletite osnutke sektorskih zvezkov in nam posredujete svoje pripombe na pripravljene vsebine. Z njimi bomo izboljšali kakovost in relevantnost v Podnebno ogledalo vključenih informacij ter okrepili priporočila za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v naslednjem letu ali dveh. Svoje pripombe nam lahko posredujete na e-poštni naslov podnebno.ogledalo@ijs.si najkasneje do 20. maja 2022, in sicer z obrazcem za sporočanje pripomb pod to povezavo: Podnebno ogledalo 2022: Obrazec za posredovanje pripomb.  Pripombe naj se nanašajo samo na vsebine Podnebnega ogledala!

V torek, 17. maja 2022, bo z začetkom ob 9. uri potekala tudi »Pripravljalna delavnica za Podnebno ogledalo 2022«, namenjena uskladitvi glavnih poudarkov letošnjega Podnebnega ogledala. Program delavnice in podrobnejše informacije o dogodku so na voljo tukaj. Rok za prijave je petek, 13. maja 2022. Prosimo, da se na dogodek obvezno prijavite: https://forms.gle/bZtX6mmUi934iFKb7

Osnutki sektorskih zvezkov Podnebnega ogledala 2022 so dostopni preko spodnjih povezav:

• Zvezek 1 – Cilji
• Zvezek 2 – Promet
• Zvezek 3 – Stavbe
• Zvezek 4 – Kmetijstvo
• Zvezek 5 – Ostali sektorji
• Zvezek 6 – Večsektorski ukrepi

The post Vabimo vas k posredovanju pripomb na osnutek Podnebnega ogledala 2022! appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.