The post Končno poročilo: Preglednik – Orodje v pomoč pri načrtovanju blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni z navodili appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Modeli in njihov razvoj so opisani v Poročilu C2.1: Dokumentacija metod in modelov za analizo scenarijev strategije za blaženje podnebnih sprememb do sredine stoletja, ki je sestavljeno iz več delov, in sicer:

• Zvezek 1: Metode in modeli za scenarijsko analizo – povzetek zgoščeno podaja vsebine štirih poročil;
• Zvezek 2: Sektorski energetski modeli, vključuje podrobne informacije o sektorskih modelih, ki se uporabljajo za analizo scenarijev blaženja podnebnih sprememb za področje energetike. Poročilo pojasnjuje splošni pristop in predstavlja modele končne rabe energije in oskrbe z energijo, vključno z gospodinjstvi, storitvenimi dejavnostmi in kmetijstvom, rabo energije v prometu in industriji, modele za analizo širitev sistemov daljinskega ogrevanja in večsektorskih učinkov razvoja vpliva SPTE in model za optimizacijo širitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na prenosnem omrežju ter razpršene proizvodnje električne energije;
• Zvezek 3: Model LULUCF, vključuje podrobne informacije o modelu ogljičnega proračuna (CBM-CFS3), ki se uporablja za simulacijo dinamike zalog ogljika v gozdovih ob upoštevanju različnih predpostavk, kot so načini gospodarjenja z gozdovi, spremembe rabe zemljišč, pojavi naravnih motenj in sečnja lesa;
• Zvezek 4: Drugi IPCC sektorji, kmetijstvo, procesne emisije in odpadki, vključuje informacije o modelih, ki se uporabljajo za analize kmetijskega sektorja, procesnih emisij in odpadkov (sektorji definirani v skladu z IPCC metodologijo za evidence emisij);
• Zvezek 5: Makroekonomski model, vključuje podrobnejše informacije o novo razvitem večsektorskem modelu splošnega ravnovesja (CGE) slovenskega gospodarstva (GreenMod Slovenija), ki je bil razvit in uporabljen posebej za analizo energetskih in okoljskih vprašanj in ki uporablja rezultate modelov energetskega sektorja.

The post Končno poročilo: Metode in modeli za analizo strateških scenarijev blaženja podnebnih sprememb do sredine stoletja appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Prvo poglavje vključuje povzetek analize potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah (povzetek Zvezka 2, Poročila C1.1). Podani so primeri potenciala za učinkovito rabo energije v stanovanjskem sektorju za pet največjih občin Za ocene za vse slovenske občine in za vse druge skupine stavb si oglejte orodje Preglednik. Razložene so tudi uporabljene predpostavke pri izračunu prihrankov energije po ukrepih in glede na tipologijo stavb ter ekonomske predpostavke. Predstavljeni so tudi rezultati analize finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvedbo ukrepov (povzetek Zvezka 8, Poročila C1.1).

Drugo poglavje predstavlja potencial na področju obnovljivih virih energije in sicer izkoriščanja sončne energije na strehah objektov (povzetek Zvezka 5b, Poročila C1.1), plitve geotermalne energije (povzetek Zvezka 5a, Poročila C1.1) in vetrne energije (povzetek poglavja iz Zvezka 5, Poročila C1.1).

Pregled potenciala v sistemih daljinskega ogrevanje, (naslanja se zlasti na Zvezke 2, 4 in 5 Poročila C1.1 ter rezultate analize potencialov s področja ogrevanja in hlajenja[1]) vsebuje informacije o gostoti potreb po toploti, potencialu za širitev sistemov daljinskega ogrevanja, in sicer novih in obstoječih, potencialu za izkoriščanja odvečne toplote v industriji ter informacijo o toplotni karti Slovenije. Za podrobne rezultate po občinah glede širitev sistemov daljinskega ogrevanja po občinah si oglejte orodje Preglednik.

[1]      Celovita ocena možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, IJS, 2021 (sloni tudi na rezultatih projekta LIFE ClimatePath2050)

The post Končno poročilo: Povzetek analize potencialov zmanjšanja rabe energije in emisij TGP za lokalne skupnosti appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Ocenjeni potenciali so temelj za graditev modelov in analiz scenarijev, s katerimi ocenjujemo učinke različnih naborov ukrepov na zmanjšanje emisij TGP ter druge zastavljene cilje (na kakovost zraka, energetsko zanesljivost, ekonomske in makroekonomske učinke idr.). Potenciali, modeli in analize scenarijev so bili uporabljeni kot podlage za strateško odločanje in pripravo Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (DPSS), Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050, Operativnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (OP NOZ) in druge.

V Poročilu C1.1, Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi so dokumentirane analize potencialov po zvezkih po vsebinskih sklopih:

• Zvezek 0, Povzetek za odločanje, kjer so izpostavljeni glavni rezultati analize potencialov;
• Zvezek 1, Vloga novih tehnologij in goriv ter njihova perspektiva po sektorjih, v katerem so pregledno predstavljene tehnologije, za katere se na podlagi inženirske ocene pričakuje, da bodo do leta 2050 lahko pomembno prispevale k zmanjšanju emisij TGP. Pregled obravnava: shranjevanje energije (toplotne in električne), vpliv shranjevanja energije na razvoj drugih tehnologij (OVE idr.), gorivne celice, toplotne črpalke in izkoriščanje odvečne toplote, vozila na električne in alternativne pogone (vodikove, plinske in druge), rešitve na področjih pametnih omrežij in snovne učinkovitosti ter pričakovan razvoj tehnologij v kmetijstvu;
• Zvezek 2, Stavbe, v katerem so celovito prikazani potenciali za zmanjšanje emisij TGP na področju stavb. Predstavljene so tehnologije in rešitve na ovoju stavb, v sistemih v stavbah, prezračevanju, gospodinjskih aparatih in povzetek analize razsvetljave (celotna analiza je v Zvezku 7)[1]. Sledita dve posebni temi: analiza potencialov za zmanjšanje emisij TGP v stavbah kulturne dediščine in povzetek analize finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvedbo ukrepov (celotna analiza je v Zvezku 8). Četrto poglavje predstavlja tipologijo stavb, ki je osnova za izgradnjo modelov in nadaljnjih analiz ukrepov in njihovih scenarijev, peto poglavje pa oceno tehničnega in ekonomskega potenciala na področju stavb;
• Zvezek 3, Promet, v katerem so celovito prikazani potenciali za zmanjšanje emisij TGP v sektorju promet. Vključuje poglavja: o ukrepih za zmanjšanje emisij TGP v prometu; o dejavnikih, ki vplivajo na prometno delo; sledi poglavje z analizo novih tehnologij in storitev ter osnovami za ocenjevanje njihovega vpliva na prometno delo (zmanjšanja emisij ter drugih koristi in vplivov) ter obširni poglavji o e-mobilnost in o alternativnih gorivih v prometu;
• Zvezek 4, Industrija, vključuje celovit prikaz potencialov za zmanjšane emisij TGP v sektorju industrija. Zvezek povzema pregled tehnologij po panogah in horizontalnih tehnologij, med drugimi tehnologij za izkoriščanje odvečne toplote in obnovljivih virov energije. Podani so rezultati ankete o porabi energije v industriji, ocena tehničnega potenciala za zmanjšanje emisij TGP v energetsko intenzivnih dejavnostih in za horizontalne tehnologije. Predstavljena so tudi izhodišča za analizo potenciala za zmanjšanje emisij TGP z ukrepi na področju snovne učinkovitosti v industriji;
• Zvezek 5, Transformacije, vključuje celovit prikaz potencialov za zmanjšanje emisij TGP v sektorju transformacij. Obravnava tehnične in ekonomske potenciale za hidroelektrarne, sončne elektrarne, jedrske elektrarne, tehnološki in gorivni prehod (technology switch), zajem in shranjevanje ogljika, soproizvodnjo toplote in električne energije, male hidroelektrarne, fleksibilne tehnologije (smart flex technology), vetrne elektrarne na kopnem, napredna (pametna) omrežja, geotermalne elektrarne in koncentratorske sončne elektrarne. Področje shranjevanja električne energije je v celoti, vključno s potenciali za prodor zrelih tehnologij, obravnavano v Zvezku 1;
• Za področje transformacij so izdelane še tri posebne analize potencialov:
  • Zvezek 5a, Analiza potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050, ki vključuje ekonomske vidike izkoriščanja geotermalne energije, dejavnike in omejitve njenega izkoriščanja, pripravo koncepta in modela za izračun potenciala, izračun na primeru Maribora in analizo potenciala za gosto poseljena območja za celotno Slovenijo;
  • Zvezek 5b, Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, obsega celovit prikaz potencialov na področju zmanjševanja emisij TGP s pridobivanjem električne energije v Sloveniji iz strešnih elektrarn in samostoječih elektrarn na degradiranih območjih. Analiza vključuje podatke o osončenju, površinah, klimatskih pogojih, degradaciji tehnologije z leti, razvoju tehnologij, možnih izkoristkih površin, ovirah, glede omrežja in povpraševanja oz. možnosti shranjevanja energije, ekonomske parametre za oceno potenciala, ter oceno tehničnega in ekonomskega potenciala za Slovenijo;
  • Zvezek 5c, Študija orientacij streh obstoječega stavbnega fonda v Sloveniji, ki pomeni nadgradnjo analize potenciala sončnih elektrarn (iz Zvezka 5b) z natančnejšo analizo orientacije streh v Sloveniji na podlagi katastra stavb in aerolaserskega skeniranja, izračune ter rezultate izračunanih segmentov po razredih nagibov in orientacije streh;
• Zvezek 6, Ostali sektorji – LULUCF, kjer je celovito prikazano stanje na področju zmanjševanja emisij TGP in povečevanja ponorov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Podani so ukrepi in tehnični potencial na gozdnih, kmetijskih in drugih zemljiščih ter tudi izhodišča za vrednotenje ekonomskega potenciala;
• Zvezek 7, Analiza – razsvetljava v Sloveniji do leta 2050, v kateri so predstavljene perspektive na področju razvoja tehnologij razsvetljave in njihove uporabe v gospodinjstvih, industriji in stavbah storitvenega sektorja ter zunanje razsvetljave;
• Zvezek 8, Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije, podaja in dokumentira analizo. Rezultati vključujejo: značilnosti gospodinjstev, ki so izvedla posamezne investicije za učinkovito rabo energije s spodbudami Eko sklada, glede njihove opremljenosti in glede na sposobnosti za financiranje potrebnega obsega investicij;
• Part 9. Financiranje prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji – ključni izzivi in strateške usmeritve. Dodatna analiza, podaja pregled izzivov na področju financiranja in osvetljuje: sedanjo strukturo javnega financiranja z vidikov, pomembnih za podnebje, naložbe v nizkoogljične možnosti, institucionalno ureditev, povezano z upravljanjem javnih podnebnih financ, ureditev finančnega sektorja, vprašanja distribucije učinkov podnebnega prehoda in njihove sprejemljivosti.

[1]      Horizontalna analiza tehnologij za področje razsvetljave za več sektorjev je podana v Poročilu C1.1, Zvezku 7.

The post Končno poročilo: Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Podnebna ogledala nam z analizami in usmeritvami kažejo, kako moramo izboljšati sedanje ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

V projektu LIFE Podnebna pot 2050 smo podprli lokalne skupnosti pri sprejemanju modrih odločitev za zmanjševanja emisij toplogrednih plinov s pomočjo  Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti in orodja za podporo načrtovanju Preglednika.

Projekt je pomembno prispeval k povezovanju strokovnjakov, analitikov in odločevalcev, pa tudi izvajalcev ukrepov. To je ključno za oblikovanje ukrepov ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in njihovo izvajanje za prehod v podnebno nevtralnost.

Končno poročilo za širšo javnost je dostopno tukaj.

The post Poročilo za širšo javnost appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Energetska učinkovitost, raba obnovljivih virov energije, zanesljivost, energetska neodvisnost, prožnost, povezljivost, spoštovanje načel krožnega gospodarstva in podobno so postulati energetskih sistemov prihodnosti. Ta veljajo tudi za sektor ogrevanja in hlajenja, ki je soočen z nujnostjo pospešenega opuščanja fosilnih goriv in uvajanja stroškovno učinkovite in podnebju prijazne mešanice energetskih virov za ogrevanje in hlajenje stavb ter procesov. Proces razogljičenja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji bistveno ovirata pomanjkanje jasnih dolgoročnih usmeritev in ciljev na tem področju ter neusklajene strategije posameznih sektorjev, kar je še posebno opazno pri razvoju energetske infrastrukture, zato je ustrezna opredelitev strateških usmeritev ključnega pomena.

Program:

9.00       Uvod s predstavitvijo namena posveta

9.10       Izhodišča – Celovita ocene možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, mag. Stane Merše, IJS-CEU

9.35       Ključne strateške usmeritve ogrevanja in hlajenja, mag. Jure Čižman, IJS-CEU

10.00     Razprava

Dodatne informacije: stane.merse@ijs.si in jure.cizman@ijs.si.

The post [Gradiva] Strokovni posvet o izzivih in strateških usmeritvah sektorja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Poskusov za ureditev področja je bilo več, zamujenega časa veliko, a iz teh izkušenj se lahko tudi učimo in ugotovimo, kaj potrebujemo. Ključne so naslednje aktivnosti:

• celovite organizacijsko strukturne spremembe podnebnega upravljanja, nadsektorsko horizontalno vladno telo za koordinacijo in nujna krepitev kadrovskih zmogljivosti;
• usmerjanje politike z znanstvenim posvetovalnim telesom in umestitev spremljanja izvajanja v usmerjanje in vodenje podnebne politike;
• operativno povezovanje med lokalnimi skupnostmi in vlado, bolje vključene občine in podprte s strani države (npr. tehnična pisarna za podpro občinam);
• komunikacija in povezovanje med različnimi akterji vključno z vzpostavljanjem novih komunikacijskih form;
• javne in strokovne razprave za doseganje družbenega dogovora o temeljnih izzivih, kot so oblikovanje novega razvojnega koncepta, zagotavljanje pravičnega prehoda in druge;
• vsebinsko dober in konkreten podnebni zakon, ki daje pravno gotovost z opredelitvijo odgovornosti akterjev za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov ter urejanje drugih elementov podnebnega upravljanja;
• ureditev drugih področij, kot so upravljanje finančnih sredstev, ukrepanja za pravičen prehod, strateškega načrtovanja, presoj vplivov aktov in projektov na podnebje, zagotavljanje okoljske pismenosti idr.

Zaključni dokument

• Povzetek pričakovanj, priporočil in usmeritev – za ukrepanje in nadaljnjo razpravo najdete tukaj.

Program in predstavitve

• Program treh posvetov
• Primeri ureditve izvajanja podnebne politike v Avstriji in na Nizozemskem,  Senka Šifkovič Vrbica, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, PIC
• Predstavitev podnebnih zakonov po EU, Aljoša Petek, PIC
• Podnebno upravljanje – potrebe in možne rešitve, Senka Šifkovič Vrbica, PIC
• Kaj bi bilo potrebno urejati z zakonom?, Aljoša Petek, PIC
• Rezultati anket
• Viri in literatura

Zahvaljujemo se PIC-u in Focusu za pripravo in izvedbo treh dogodkov in udeležencem za njihove prispevke!

Drugi rezultati projekta LIFE Podnebna pot 2050 o podnebnem upravljanju

Omizje „Kako povečati uporabo rezultatov spremljanja izvajanja za boljše podnebno upravljanje?“ in preostali program sekcij I. in II. v okviru mednarodne konference LIFE CLimatePath2050 “Oblikovanje poti v podnebno nevtralnost“ (https://podnebnapot2050.si/presentations-international-conference-designing-pathways-toward-climate-neutrality-6-8-october-2021/?lang=en)

Ukrep v središču − Organiziranost za izvajanje podnebne politike, izr. prof. dr. Mirko Pečarič,  doc. dr. Jernej Buzeti, oba Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani, 2020, v Podnebnem ogledalu 2018 (https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2021/01/Podnebno_Ogledalo_2020_Zvezek10_US_Organizacija_Koncno.pdf)

Organizacija izvajanja v povzetku za odločanje in v zvezku večsektorski ukrepi, Barbara P. Visočnik, Katarina Trstenjak, et all, IJS et all, v Podnebnem ogledalu 2021* (https://podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2021/10/PO2021_Zvezek0_Povzetek_Koncen_2021-10-14.pdf)

Podnebno ogledalo 2021, Zvezek 6: Večsektorski ukrepi (https://podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2021/10/PO2021_Zvezek6_Vecsektorski_Koncen_2021-10-14.pdf)

Raziskava o kadrovskih kapacitetah in odgovornostih  za izvajanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP, Andrej Lukšič, et all, Inštitut za Ekologijo, 2018 (https://www.podnebnapot2050.si/wp-content/uploads/2019/01/LIFE-ClimatePath2050_Deliverable-C5_1-Survey-of-Capacities.pdf)

O obveznostih poročanja projekcij, Matjaž Česen, IJS, na posvetu o Modelih in metodah (https://www.youtube.com/watch?v=6LyB5RDhTZM&t=24s(2:58:00 do 2:04:00), https://podnebnapot2050.si/gradiva-posvet-o-modelih-in-metodah-za-projekcije-emisij-toplogrednih-plinov-do-leta-2050/)

Podnebna ogledala so odmevala v specializirani okoljski literaturi:

»Enačba se ne izide. Usmeritve so. Koordinacije so sicer vzpostavljene, a vneme ali časa ali česa drugega je premalo. Zato trajnostna hiša države potrebuje trdnejšo streho, spodaj pa rodovitne, inovativne trajnostne time za oprijemljive pristope k ustvarjanju novih vrednot in višji dodani vrednosti.«

Na vrhu vladna služba, temelj so trajnostni timi, Jože Volfand,  Revija EOL št. 156 (https://www.zelenaslovenija.si/media/uploads/revija/EOL_156/EOL_156.pdf)

Cilji za manjši ogljični odtis so, izvedba še neopredeljena, I. P., Revija EOL št. 157 (https://www.zelenaslovenija.si/media/uploads/revija/EOL_157/EOL_157.pdf)

The post [Gradiva] treh posvetov: Kako do dobrega podnebnega upravljanja in podnebnega zakona? appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Kakšne so ugotovitve dosedanjih analiz na področju energetske revščine ter pri izvajanju ukrepov v ranljivih gospodinjstvih? Kako jih najkoristneje uporabiti?

Raba energije (in oskrba) je med največjimi viri pritiska na okolje, po drugi strani pa je energija osnovna življenjska dobrina. Slovenija se sooča s problematiko energetske revščine, ob sedanjih cenah energije pa se razmere še zaostrujejo. Dolgoročna podnebna strategija usmerja reševanje področja na naslednji način: »Slovenija bo poskrbela, da bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov za prehod v NOD ter zlasti da ukrepi ne bodo poslabšali finančnega stanja za skupine prebivalstva iz prvega in drugega dohodkovnega kvintilnega razreda.« Ukrepanja je še premalo.

Razpravo smo usmerili v vprašanja, kako te rezultate dosedanjih analiz čim bolje uporabiti za učinkovito ukrepanje in katera vprašanja je še potrebno proučiti za čim bolj učinkovito ukrepanje.

Program in dostop do predstavitev

9.15     Uvod
            Namen in potek dogodka,
             Katarina Trstenjak, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost

             Predstavitve rezultatov projekta LIFE podnebna pot 2050

9.30     Energetska revščina – predstavitev ugotovitev iz Podnebnega ogledala,
             Renata Erker Slabe, Inštitut za ekonomska raziskovanja
             mag. Barbara Petelin Visočnik, Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost

9.55     Analiza finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, prof. dr. Andreja Cirman,                                           Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

10.15   Makroekonomski vidik energetske revščine (trendi in energetsko-podnebni scenariji), dr. Kaja Primc, dr. Miha Dominko,                                   Inštitut za ekonomska raziskovanja

            Druge analize

10.30   Druge analize na področju energetske revščine: Focus (dr. Tomislav Tkalec), SURS (mag. Teja Rutar), dr. Valerija Korošec, Eko sklad

            Razprava

11.00   Razprava o strokovnih podlaga na področju energetske revščine:

• • stanje strokovnih podlag in vrzeli na tem področju
  • kako rezultate dosedanjih analiz čim bolje uporabiti za učinkovito ukrepanje?
  • katera vprašanja je še potrebno proučiti za čim bolj učinkovito ukrepanje?

Za dodatna pojasnila o posvetu pišite na: marko.djoric@ijs.si.

Povezave do Youtube posnetkov predavanj:

dr. Renata Erker, https://youtu.be/ya5gEMpcumY

mag. Barbara Petelin Visočnik, https://youtu.be/SAfyqTBDtg8

prof. dr. Andreja Cirman, https://youtu.be/3cdLHABs6nE

dr. Kaja Primc, dr. Miha Dominko, https://youtu.be/6j092yiwALk

dr. Tomislav Tkalec, dr. Lidija Živčič, https://youtu.be/qjmBJoWrSA4

mag. Teja Rutar, https://youtu.be/aQZANZUjQhA

dr. Valerija Korošec, https://youtu.be/yMK_bwznB2E

mag. Sabina Rajšelj, https://youtu.be/D1o09l6xsZI

The post [Gradiva] Posvet o strokovnih podlagah s področja energetske revščine appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Za učinkovito blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je potrebna ne samo dobra podnebna politika, temveč tudi njeno učinkovito izvajanje. Kot ugotavljata tako Podnebno ogledalo kot tudi Dolgoročna podnebna strategija Slovenije, podobne pa so tudi ugotovitve posveta v novembru, v Sloveniji nimamo vzpostavljene dobre organizacijske in kadrovske strukture, ki bi izvajanje podnebne politike podpirala. Podnebna politika zaradi pomembnosti terja tudi pravno zavezujočo ureditev doseganja podnebnih ciljev, vendar se zakon že deset let izmika sprejemu.

Vabimo vas na tretji posvet, kjer bomo o podnebnem upravljanju razpravljali v širšem krogu strokovnjakov –  o vrzelih, potrebah in rešitvah. Naša želja je, da bi posvet pokazal realne usmeritve za takojšnje konkretne korake za boljše izvajanje podnebne politike v Sloveniji, ki jih bomo zbrali v priporočila za odločevalce. Izhodišča za razpravo bomo povzeli po dveh pripravljalnih posvetih, ki smo jih izvedli v novembru.

Vabimo vas k obvezni prijavi TUKAJ.

Dodatne informacije: senka.sifkovic.vrbica@pic.si ali aljosa.petek@pic.si.

PROGRAM POSVETA

14.00       Pozdrav in predstavitev namena in poteka dogodka, Senka Šifkovič Vrbica (PIC), Andreja Urbančič (IJS)

14.10       Podnebno upravljanje – potrebe in možne rešitve, Senka Šifkovič Vrbica (PIC)

14.30       Razprava

15.15       Odmor

15.25       Kaj bi bilo potrebno urejati z zakonom?, Aljoša Petek (PIC)

15.40       Razprava

16.25       Zaključne ugotovitve

16.30       Druženje po dogodku (30 min)

 Posvete izvajamo v okviru seminarjev projekta LIFE Podnebna pot 2050.

The post Vabilo na posvet Kako do dobrega podnebnega upravljanja in podnebnega zakona? appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Raziskavo Zvezek 2a  Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije so izvedli zunanji izvajalci iz Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s projektnimi partnerji.

Rezultati opravljene analize kažejo, da je približno 20 % gospodinjstev v Sloveniji takšnih, ki potrebne naložbe v energetsko prenovo ne zmorejo sami, saj so njeni začetni stroški za njihove dohodke zagotovo previsoki. Delež gospodinjstev, ki prenove finančno ne zmore, je dejansko še višji, saj nam odsotnost informacije o trenutni zadolženosti gospodinjstev ni omogočila vpogleda v to, koliko gospodinjstev ima kreditno kapaciteto že izkoriščeno v druge namene in se zato težko dodatno zadolžuje za potrebe energetske prenove stavbe. Rezultati tudi razkrivajo, da so dobe vračanja naložb zelo dolge in, glede na to, da ugotovitve projekta BRISKEE kažejo, da več investirajo bolj potrpežljiva gospodinjstva, je izjemno pomembno, da se za potrebe energetske prenove oblikuje inštrumente, ki zmanjšujejo začetne investicijske izdatke (subvencije, plačilo investicije po delih in poplačilo iz prihrankov). Za doseganje energetskih ciljev bi bilo smiselno takšne spodbude bolj ciljno usmerjati k dohodkovno šibkejšim, saj je delež tistih, ki tovrstnih naložb ne zmorejo, precejšen.

Poročilo:

Končno poročilo C1.1: Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi.

Zvezek 2a: Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije,

Andreja Cirman, dr. Denis Marinšek, oba Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF UL) mag. Andreja Urbančič, Gašper Stegnar, Matjaž Česen, vsi IJS, september 2018.

Druge objave:

CIRMAN, Andreja, MARINŠEK, Denis, URBANČIČ, Andreja, ČESEN, Matjaž, STEGNAR, Gašper. Unveiling energy efficiency financial gap : the case of Slovenia. V: Housing for the next European social model : book of abstracts. European Network for Housing Research (ENHR) conference, Athens, 27th – 30th August 2019. [S. l.]: European Network for Housing Research (ENHR), 2019. Str. 102. http://files.convin.gr/ENHR2019AB/.

The post Poročilo o analizi finančnih sposobnostmi gospodinjstev za investicije v učinkovito rabo energije appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.