The post Končno poročilo: Preglednik – Orodje v pomoč pri načrtovanju blaženja podnebnih sprememb na lokalni ravni z navodili appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Modeli in njihov razvoj so opisani v Poročilu C2.1: Dokumentacija metod in modelov za analizo scenarijev strategije za blaženje podnebnih sprememb do sredine stoletja, ki je sestavljeno iz več delov, in sicer:

• Zvezek 1: Metode in modeli za scenarijsko analizo – povzetek zgoščeno podaja vsebine štirih poročil;
• Zvezek 2: Sektorski energetski modeli, vključuje podrobne informacije o sektorskih modelih, ki se uporabljajo za analizo scenarijev blaženja podnebnih sprememb za področje energetike. Poročilo pojasnjuje splošni pristop in predstavlja modele končne rabe energije in oskrbe z energijo, vključno z gospodinjstvi, storitvenimi dejavnostmi in kmetijstvom, rabo energije v prometu in industriji, modele za analizo širitev sistemov daljinskega ogrevanja in večsektorskih učinkov razvoja vpliva SPTE in model za optimizacijo širitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na prenosnem omrežju ter razpršene proizvodnje električne energije;
• Zvezek 3: Model LULUCF, vključuje podrobne informacije o modelu ogljičnega proračuna (CBM-CFS3), ki se uporablja za simulacijo dinamike zalog ogljika v gozdovih ob upoštevanju različnih predpostavk, kot so načini gospodarjenja z gozdovi, spremembe rabe zemljišč, pojavi naravnih motenj in sečnja lesa;
• Zvezek 4: Drugi IPCC sektorji, kmetijstvo, procesne emisije in odpadki, vključuje informacije o modelih, ki se uporabljajo za analize kmetijskega sektorja, procesnih emisij in odpadkov (sektorji definirani v skladu z IPCC metodologijo za evidence emisij);
• Zvezek 5: Makroekonomski model, vključuje podrobnejše informacije o novo razvitem večsektorskem modelu splošnega ravnovesja (CGE) slovenskega gospodarstva (GreenMod Slovenija), ki je bil razvit in uporabljen posebej za analizo energetskih in okoljskih vprašanj in ki uporablja rezultate modelov energetskega sektorja.

The post Končno poročilo: Metode in modeli za analizo strateških scenarijev blaženja podnebnih sprememb do sredine stoletja appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Prvo poglavje vključuje povzetek analize potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah (povzetek Zvezka 2, Poročila C1.1). Podani so primeri potenciala za učinkovito rabo energije v stanovanjskem sektorju za pet največjih občin Za ocene za vse slovenske občine in za vse druge skupine stavb si oglejte orodje Preglednik. Razložene so tudi uporabljene predpostavke pri izračunu prihrankov energije po ukrepih in glede na tipologijo stavb ter ekonomske predpostavke. Predstavljeni so tudi rezultati analize finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvedbo ukrepov (povzetek Zvezka 8, Poročila C1.1).

Drugo poglavje predstavlja potencial na področju obnovljivih virih energije in sicer izkoriščanja sončne energije na strehah objektov (povzetek Zvezka 5b, Poročila C1.1), plitve geotermalne energije (povzetek Zvezka 5a, Poročila C1.1) in vetrne energije (povzetek poglavja iz Zvezka 5, Poročila C1.1).

Pregled potenciala v sistemih daljinskega ogrevanje, (naslanja se zlasti na Zvezke 2, 4 in 5 Poročila C1.1 ter rezultate analize potencialov s področja ogrevanja in hlajenja[1]) vsebuje informacije o gostoti potreb po toploti, potencialu za širitev sistemov daljinskega ogrevanja, in sicer novih in obstoječih, potencialu za izkoriščanja odvečne toplote v industriji ter informacijo o toplotni karti Slovenije. Za podrobne rezultate po občinah glede širitev sistemov daljinskega ogrevanja po občinah si oglejte orodje Preglednik.

[1]      Celovita ocena možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje v Sloveniji, IJS, 2021 (sloni tudi na rezultatih projekta LIFE ClimatePath2050)

The post Končno poročilo: Povzetek analize potencialov zmanjšanja rabe energije in emisij TGP za lokalne skupnosti appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Ocenjeni potenciali so temelj za graditev modelov in analiz scenarijev, s katerimi ocenjujemo učinke različnih naborov ukrepov na zmanjšanje emisij TGP ter druge zastavljene cilje (na kakovost zraka, energetsko zanesljivost, ekonomske in makroekonomske učinke idr.). Potenciali, modeli in analize scenarijev so bili uporabljeni kot podlage za strateško odločanje in pripravo Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 (DPSS), Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (NEPN), Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050, Operativnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka (OP NOZ) in druge.

V Poročilu C1.1, Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi so dokumentirane analize potencialov po zvezkih po vsebinskih sklopih:

• Zvezek 0, Povzetek za odločanje, kjer so izpostavljeni glavni rezultati analize potencialov;
• Zvezek 1, Vloga novih tehnologij in goriv ter njihova perspektiva po sektorjih, v katerem so pregledno predstavljene tehnologije, za katere se na podlagi inženirske ocene pričakuje, da bodo do leta 2050 lahko pomembno prispevale k zmanjšanju emisij TGP. Pregled obravnava: shranjevanje energije (toplotne in električne), vpliv shranjevanja energije na razvoj drugih tehnologij (OVE idr.), gorivne celice, toplotne črpalke in izkoriščanje odvečne toplote, vozila na električne in alternativne pogone (vodikove, plinske in druge), rešitve na področjih pametnih omrežij in snovne učinkovitosti ter pričakovan razvoj tehnologij v kmetijstvu;
• Zvezek 2, Stavbe, v katerem so celovito prikazani potenciali za zmanjšanje emisij TGP na področju stavb. Predstavljene so tehnologije in rešitve na ovoju stavb, v sistemih v stavbah, prezračevanju, gospodinjskih aparatih in povzetek analize razsvetljave (celotna analiza je v Zvezku 7)[1]. Sledita dve posebni temi: analiza potencialov za zmanjšanje emisij TGP v stavbah kulturne dediščine in povzetek analize finančnih zmožnosti gospodinjstev za izvedbo ukrepov (celotna analiza je v Zvezku 8). Četrto poglavje predstavlja tipologijo stavb, ki je osnova za izgradnjo modelov in nadaljnjih analiz ukrepov in njihovih scenarijev, peto poglavje pa oceno tehničnega in ekonomskega potenciala na področju stavb;
• Zvezek 3, Promet, v katerem so celovito prikazani potenciali za zmanjšanje emisij TGP v sektorju promet. Vključuje poglavja: o ukrepih za zmanjšanje emisij TGP v prometu; o dejavnikih, ki vplivajo na prometno delo; sledi poglavje z analizo novih tehnologij in storitev ter osnovami za ocenjevanje njihovega vpliva na prometno delo (zmanjšanja emisij ter drugih koristi in vplivov) ter obširni poglavji o e-mobilnost in o alternativnih gorivih v prometu;
• Zvezek 4, Industrija, vključuje celovit prikaz potencialov za zmanjšane emisij TGP v sektorju industrija. Zvezek povzema pregled tehnologij po panogah in horizontalnih tehnologij, med drugimi tehnologij za izkoriščanje odvečne toplote in obnovljivih virov energije. Podani so rezultati ankete o porabi energije v industriji, ocena tehničnega potenciala za zmanjšanje emisij TGP v energetsko intenzivnih dejavnostih in za horizontalne tehnologije. Predstavljena so tudi izhodišča za analizo potenciala za zmanjšanje emisij TGP z ukrepi na področju snovne učinkovitosti v industriji;
• Zvezek 5, Transformacije, vključuje celovit prikaz potencialov za zmanjšanje emisij TGP v sektorju transformacij. Obravnava tehnične in ekonomske potenciale za hidroelektrarne, sončne elektrarne, jedrske elektrarne, tehnološki in gorivni prehod (technology switch), zajem in shranjevanje ogljika, soproizvodnjo toplote in električne energije, male hidroelektrarne, fleksibilne tehnologije (smart flex technology), vetrne elektrarne na kopnem, napredna (pametna) omrežja, geotermalne elektrarne in koncentratorske sončne elektrarne. Področje shranjevanja električne energije je v celoti, vključno s potenciali za prodor zrelih tehnologij, obravnavano v Zvezku 1;
• Za področje transformacij so izdelane še tri posebne analize potencialov:
  • Zvezek 5a, Analiza potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050, ki vključuje ekonomske vidike izkoriščanja geotermalne energije, dejavnike in omejitve njenega izkoriščanja, pripravo koncepta in modela za izračun potenciala, izračun na primeru Maribora in analizo potenciala za gosto poseljena območja za celotno Slovenijo;
  • Zvezek 5b, Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050, obsega celovit prikaz potencialov na področju zmanjševanja emisij TGP s pridobivanjem električne energije v Sloveniji iz strešnih elektrarn in samostoječih elektrarn na degradiranih območjih. Analiza vključuje podatke o osončenju, površinah, klimatskih pogojih, degradaciji tehnologije z leti, razvoju tehnologij, možnih izkoristkih površin, ovirah, glede omrežja in povpraševanja oz. možnosti shranjevanja energije, ekonomske parametre za oceno potenciala, ter oceno tehničnega in ekonomskega potenciala za Slovenijo;
  • Zvezek 5c, Študija orientacij streh obstoječega stavbnega fonda v Sloveniji, ki pomeni nadgradnjo analize potenciala sončnih elektrarn (iz Zvezka 5b) z natančnejšo analizo orientacije streh v Sloveniji na podlagi katastra stavb in aerolaserskega skeniranja, izračune ter rezultate izračunanih segmentov po razredih nagibov in orientacije streh;
• Zvezek 6, Ostali sektorji – LULUCF, kjer je celovito prikazano stanje na področju zmanjševanja emisij TGP in povečevanja ponorov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Podani so ukrepi in tehnični potencial na gozdnih, kmetijskih in drugih zemljiščih ter tudi izhodišča za vrednotenje ekonomskega potenciala;
• Zvezek 7, Analiza – razsvetljava v Sloveniji do leta 2050, v kateri so predstavljene perspektive na področju razvoja tehnologij razsvetljave in njihove uporabe v gospodinjstvih, industriji in stavbah storitvenega sektorja ter zunanje razsvetljave;
• Zvezek 8, Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije, podaja in dokumentira analizo. Rezultati vključujejo: značilnosti gospodinjstev, ki so izvedla posamezne investicije za učinkovito rabo energije s spodbudami Eko sklada, glede njihove opremljenosti in glede na sposobnosti za financiranje potrebnega obsega investicij;
• Part 9. Financiranje prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji – ključni izzivi in strateške usmeritve. Dodatna analiza, podaja pregled izzivov na področju financiranja in osvetljuje: sedanjo strukturo javnega financiranja z vidikov, pomembnih za podnebje, naložbe v nizkoogljične možnosti, institucionalno ureditev, povezano z upravljanjem javnih podnebnih financ, ureditev finančnega sektorja, vprašanja distribucije učinkov podnebnega prehoda in njihove sprejemljivosti.

[1]      Horizontalna analiza tehnologij za področje razsvetljave za več sektorjev je podana v Poročilu C1.1, Zvezku 7.

The post Končno poročilo: Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Podnebna ogledala nam z analizami in usmeritvami kažejo, kako moramo izboljšati sedanje ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

V projektu LIFE Podnebna pot 2050 smo podprli lokalne skupnosti pri sprejemanju modrih odločitev za zmanjševanja emisij toplogrednih plinov s pomočjo  Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti in orodja za podporo načrtovanju Preglednika.

Projekt je pomembno prispeval k povezovanju strokovnjakov, analitikov in odločevalcev, pa tudi izvajalcev ukrepov. To je ključno za oblikovanje ukrepov ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in njihovo izvajanje za prehod v podnebno nevtralnost.

Končno poročilo za širšo javnost je dostopno tukaj.

The post Poročilo za širšo javnost appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Raziskavo Zvezek 2a  Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije so izvedli zunanji izvajalci iz Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s projektnimi partnerji.

Rezultati opravljene analize kažejo, da je približno 20 % gospodinjstev v Sloveniji takšnih, ki potrebne naložbe v energetsko prenovo ne zmorejo sami, saj so njeni začetni stroški za njihove dohodke zagotovo previsoki. Delež gospodinjstev, ki prenove finančno ne zmore, je dejansko še višji, saj nam odsotnost informacije o trenutni zadolženosti gospodinjstev ni omogočila vpogleda v to, koliko gospodinjstev ima kreditno kapaciteto že izkoriščeno v druge namene in se zato težko dodatno zadolžuje za potrebe energetske prenove stavbe. Rezultati tudi razkrivajo, da so dobe vračanja naložb zelo dolge in, glede na to, da ugotovitve projekta BRISKEE kažejo, da več investirajo bolj potrpežljiva gospodinjstva, je izjemno pomembno, da se za potrebe energetske prenove oblikuje inštrumente, ki zmanjšujejo začetne investicijske izdatke (subvencije, plačilo investicije po delih in poplačilo iz prihrankov). Za doseganje energetskih ciljev bi bilo smiselno takšne spodbude bolj ciljno usmerjati k dohodkovno šibkejšim, saj je delež tistih, ki tovrstnih naložb ne zmorejo, precejšen.

Poročilo:

Končno poročilo C1.1: Potenciali za zmanjšanje emisij do leta 2050 in srednjeročni izzivi.

Zvezek 2a: Analiza dejavnikov, poveznih s finančnimi sposobnostmi gospodinjstev, ki vplivajo na odločanje o investicijah za učinkovito rabo energije,

Andreja Cirman, dr. Denis Marinšek, oba Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF UL) mag. Andreja Urbančič, Gašper Stegnar, Matjaž Česen, vsi IJS, september 2018.

Druge objave:

CIRMAN, Andreja, MARINŠEK, Denis, URBANČIČ, Andreja, ČESEN, Matjaž, STEGNAR, Gašper. Unveiling energy efficiency financial gap : the case of Slovenia. V: Housing for the next European social model : book of abstracts. European Network for Housing Research (ENHR) conference, Athens, 27th – 30th August 2019. [S. l.]: European Network for Housing Research (ENHR), 2019. Str. 102. http://files.convin.gr/ENHR2019AB/.

The post Poročilo o analizi finančnih sposobnostmi gospodinjstev za investicije v učinkovito rabo energije appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

• Podnebna pot lokalnih skupnosti
• Zanimanje za naložbe v energetsko učinkovitost v stanovanjskih stavba narašča
  Občine aktivno prenavljajo svoje stavbe
• Za podnebno nevtralno družbo bo promet ključen
• Podprimo ekološko kmetijstvo
• Za manjše emisije toplogrednih plinov ločujmo odpadke
• Električna energija iz sonca
• Prihodnost je daljinsko ogrevanje na obnovljive vire in odvečno toploto
• Projekcije in potenciali
• Orodja za podpro lokalnemu načrtovanju podnebnih aktivnosti

Zvezek si lahko ogledate tu.

The post Nov zvezek z zadnjimi ugotovitvami lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Z analizo smo kompleksne faktorje prihodnjih emisij toplogrednih plinov združili v jasno sliko in tudi raziskali posledice različnih scenarijev zmanjševanja emisij.  Projekcije in analiza scenarijev, pripravljene v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, so bile uporabljene v podporo pripravi in odločanju o Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije in Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050, dokumentov, ki jih je sprejela Vlada RS, pripravljal in njihovo izvajanje vodi Ministrstvo za infrastrukturo.  Osnovni namen priprave projekcij pa je podpora MOP pri pripravi Dolgoročne podnebne strategije Slovenije za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Projekcije pa so uporabne tudi za pripravo drugih sektorskih strategij in programov.

Objavljamo osveženo verzijo rezultatov analize, dopolnjeno s poglavjem o makroekonomskih učinkih scenarijev do leta 2030, Poročilo Povzetek analize scenarijev za odločanje o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Analiza kaže, da imamo Slovenci možnost, da si zastavimo ambiciozne cilje in ob tem pa spoštujemo sektorske cilje, kot so zanesljivost oskrbe z energijo, varne hrane, razvojne cilje gozdarstva in druge.

Do ciljev vodijo različne poti, a namen analize ni izbrati pot do leta 2050, temveč ugotoviti, kako ambiciozen cilj si lahko zastavimo. Iščemo scenarije, s katerimi bo mogoče do leta 2050 doseči neto ničelne emisije, in jih želimo primerjati s scenariji, ki imajo nekoliko nižje cilje za zmanjševanje emisij TGP. Zanimalo nas je, kakšne bodo posledice posameznih scenarijev, in sicer ekonomske posledice (stroški, zaposlenost, javne finance), vplivi na sektorske cilje (prehranska varnost, zanesljivost oskrbe z energijo…) in drugi vplivi (npr. onesnaževala zraka). Analiza nam daje tudi vpogled v to, s katerimi odločitvami bomo soočeni na poti do podnebnega cilja. Ob tem se je potrebno zavedati, da projekcije niso napovedi. Uporabljeni modeli so namreč zelo poenostavljen prikaz dejanskega kompleksnega sveta, pa tudi poznavanje izhodiščnega stanja je velikokrat nepopolno, nemogoče je tudi napovedati prihodnji razvoj zunanjih dejavnikov in izvajanje ukrepov. Pri izdelavi projekcij so zato analizirani rezultati več različnih scenarijev. Pripravljamo pa še  oceno občutljivosti na spremembe različnih pomembnih parametrov. Tako pripravljene projekcije so koristno orodje za odločevalce in vse deležnike, ki participirajo pri odločanju, saj omogočajo oceno vpliva različnih odločitev na dogajanje v prihodnosti.

Do ciljev vodijo različne poti, a namen analize ni izbrati pot do leta 2050, temveč ugotoviti, kako ambiciozen cilj si lahko zastavimo. Iščemo scenarije, s katerimi bo mogoče do leta 2050 doseči neto ničelne emisije, in jih želimo primerjati s scenariji, ki imajo nekoliko nižje cilje za zmanjševanje emisij TGP. Zanimalo nas je, kakšne bodo posledice posameznih scenarijev, in sicer ekonomske posledice (stroški, zaposlenost, javne finance), vplivi na sektorske cilje (prehranska varnost, zanesljivost oskrbe z energijo…) in drugi vplivi (npr. onesnaževala zraka). Analiza nam daje tudi vpogled v to, s katerimi odločitvami bomo soočeni na poti do podnebnega cilja. Ob tem se je potrebno zavedati, da projekcije niso napovedi. Uporabljeni modeli so namreč zelo poenostavljen prikaz dejanskega kompleksnega sveta, pa tudi poznavanje izhodiščnega stanja je velikokrat nepopolno, nemogoče je tudi napovedati prihodnji razvoj zunanjih dejavnikov in izvajanje ukrepov. Pri izdelavi projekcij so zato analizirani rezultati več različnih scenarijev. Pripravljamo pa še  oceno občutljivosti na spremembe različnih pomembnih parametrov. Tako pripravljene projekcije so koristno orodje za odločevalce in vse deležnike, ki participirajo pri odločanju, saj omogočajo oceno vpliva različnih odločitev na dogajanje v prihodnosti.

LIFE ClimatePath2050_Strokovne podlage

Predstavitve (PP): PredstavitevProjekcij_CEM

The post Projekcije emisij TGP v podporo doseganju ciljev Pariškega sporazuma v Sloveniji [analitične podlage] appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Dejavniki in omejitve izkoriščanja geotermalne energije

Podan je opis dejavnikov, ki določajo in omejujejo izkoriščanje plitve geotermalne energije. Kot elektronska priloga je pripravljena GIS karta omejitev izkoriščanja plitve geotermalne energije.

Izhodišča za analizo ekonomskega potenciala

Ocenjen je bil ekonomski vidik izkoriščanja geotermalne energije. Pripravljena je ekonomska analiza investicije v geotermalno toplotno črpalko na primeru dveh tipičnih eno- in večstanovanjskih stavb ter poslovnih stavb za sisteme geosond in voda-voda.  V ekonomski oceni je podana tudi struktura stroškov, ki vsebuje vse potrebne ekonomske podatke za oceno stroškov v življenjski dobi (investicija cena, letni obratovalni stroški, stroški vzdrževanja).

Priprava koncepta modela in izračun dveh primerov

Pripravljen je koncept modela potenciala za izkoriščanje plitve geotermalne energije za gosto poseljena območja v Sloveniji in dva primera ocen, in sicer za eno območje z vodonosniki in eno območja brez vodonosnikov. Model je testiran za območje Maribora. Izračunan je potencial in pripravljena GIS karta potenciala za izkoriščanje geotermalne energije na obravnavanih gosto poseljenih območjih z in brez vodonosnikov:

• na podlagi podatkov, ki jih je pripravil IJS – podatkov o potrebni toploti in sicer za
• območja 100 m x 100 m za Maribor;
• upoštevane so značilnosti tal (toplotna prevodnost, specifična toplotna zmogljivost,
• temperatura tal, gostota toplotnega toka) ter omejitve izkoriščanja plitve geotermalne
• energije);
• ocenjen je potencial geotermalne energijo (v MWh/a) za območja 100m x 100m in stroški za
• izkoriščanje geotermalne energije z upoštevanjem potenciala za izkoriščanje in glede na
• potrebe po toploti.

Analiza potenciala plitve geotermalne energije za gosto poseljena območja v Sloveniji

Glede na usklajen koncept modela ocene potenciala in GIS karto gosto poseljenih območij z ocenami potrebne toplote na območjih velikosti 100 mx100 m je izračunan potencial in pripravljene so GIS karte potenciala za izkoriščanje geotermalne energije z modelom.

Delavnica

Rezultati so bili predstavljeni na delavnici Potenciali plitve geotermalne energije v Sloveniji, katere namen je bila razprava v širši strokovni javnosti in s ključnimi deležniki o predpostavkah za projekcije rabe plitve geotermalne energije v Sloveniji. Podrobnosti si lahko ogledate pod povezavo https://www.podnebnapot2050.si/potenciali-plitve-geotermalne-energije-delavnica/.

The post Poročilo “Analize potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050” appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.

Raziskava je bila izvedena v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 in zajema kritičen pregled literature na področju ocene potencialov fotovoltaičnih sistemov za več različnih držav, pri čemer je zajetih več različnih metodologij, posebna pozornost pa je namenjena pridobivanju ustreznih parametrov. Oboje je bilo uporabljeno za izračun tehničnih in ekonomskih potencialov za pridobivanje električne energije v Sloveniji tako iz strešnih elektrarn (pri čemer se je predpostavilo tudi možnost pokritja in izkoristka obstoječih parkirišč), kot tudi samostoječih elektrarn na degradiranih območjih. Za oceno je bil uporabljen agregiran pristop, ki je bil uporabljen tudi v številnih podobnih raziskavah. Uporabljen pristop je upošteval geografske razlike v Sloveniji (npr. glede osončenosti in urbanizacije), navedene pa so bile tudi nekatere ovire, kot so nepripravljenost omrežja na večje količine razpršene proizvodnje in problem presežka ponudbe oziroma shranjevanja električne energije (pojav račje-krivulje).

Ocenjen tehnični potencial v Sloveniji predstavlja skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji. Glede na podatke in upoštevanju investicijskih stroškov (med 820-960 EUR/kWel v letu 2020 in 595-700 EUR/kWel v letu 2070) so bili ocenjeni skupni referenčni stroški električne energije iz fotovoltaičnih panelov glede na površino streh stavb. Ti tako znašajo med 70 in 170 EUR/MWhel za leto 2020 in padejo na 40-105 EUR/MWhel do leta 2050. Izračunani skupni referenčni stroški električne energije za Slovenijo so primerljivi s cenami pridobljenimi za druge podobne države.

The post Poročilo »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050« appeared first on Podnebna pot 2050 - LIFE Climate Path 2050.