V letu 2020 je sektor LULUCF kot celota predstavljal neto ponor velikosti -4.736 kt CO2 ekv. Ponori v sektorju so drastično upadli od leta 2014 dalje, in sicer potem, ko so bili gozdovi močno prizadeti zaradi naravnih ujm. V obdobju 2014–2018 so bile letne izgube v gozdovih, ki vključujejo posek (redni in sanitarni) in mortaliteto, večje, kot je bil letni prirastek, zato so bila gozdna zemljišča vir emisij. V letih 2019 in 2020 je posek v gozdovih precej upadel, kar je glavni dejavnik, da se je trend neto emisij obrnil. Vir ponorov v letu 2020 so bili gozdna zemljišča, travinje in pridobljeni lesni proizvodi, in sicer v višini -4.547, -403 oz. -142 kt CO2 ekv. V tem letu so največ emisij v sektorju prispevale njivske površine in naselja, skupaj 344 kt CO2 ekv. Najmanj emisij še vedno prispevajo mokrišča, le-te pa predstavljajo zgolj 0,05 % skupnih neto emisij v sektorju. V letu 2020 so bile največje spremembe neto emisij v naseljih ter na mokriščih in drugih zemljiščih glede na leto 2005. Ponor na gozdnih zemljiščih se je zmanjšal od leta 2005 do leta 2020 zmanjšal za 37 %.
Kazalci za sektor raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo so v celoti dostopni na spletni strani ARSO.
Podrobnosti o izvajanju instrumentov za zmanjšanje emisij TGP v sektorju LULUCF so predstavljene v kataloških zapisih.
Več o stanju na področju zmanjševanja emisij TGP v sektorju LULUCF, najdete v Zvezku 5 v poglavju 4.